Vsak prvi petek v mesecu, je namenjeno našemu mesečnemu druženju. Vedno znova se veselim, da se vidimo. In ker december, ki je zadnji mesec leta odpira svoja vrata, sem se odločila, da bo tokratnje druženje čisto posebno. Zahvalimo se, da smo preživeli tako čudovito leto. Vsi skupaj prestopamo v nove dimenzije. Na višjo raven zavedanja.
V vsakem od nas prebiva v biti naše duše srce ki sliši glasove, ko se oglasijo energije šamanizma, ki ga nosimo v sebi že iz pravekov. Narava nam daje vse, kar potrebujemo za življenje. V osnovi so to tiste stvari, ki nas nasitijo in napojijo, da lahko živimo.
Zgodba o kakavu.
Nekoč je mladi poglavarjev sin nekega plemena, daleč stran od naše dežele, v osrčju Ekvadorja začutil, da kljub temu da ima prav vse kar potrebuje in še več in da je njegovo življenje tako kot ga nima marsikdo, ugotovil, da ima zaklenjeno srce. Ni si znal razložiti kako ne čuti ničesar, klub vsemu obilju. Ni se mogel radostiti in ni vedel kaj je pravo veselje. Bližal se je čas, ko je poglavarjev sin odrasel in spodobi se, da si v taki starosti fantje iz izberejo svoje partnerke in ustvarijo družino. Mlademu poglavarjevemu sinu, pa sploh ni bilo do tega, saj se njegovo srce ni moglo odpreti in ker ni poznal občutka veselja sreče in ljubezni, tega ni znal izražati ob izbiranju svoje partnerke. Postal je monoton in brez volje do česarkoli.
Njegov oče, poglavar plemena, je ukazal, da dobi njegovega sina ža moža tisto dekle, ki bo razveselila njegovega sina. In začelo se je... Prihajala so deklete iz vseh sosednjih bližnjih in oddaljenih krajev. Prihajala so lepo urejena, v čudovitih obrednih oblekah, s cvetlicami v laseh... nekatera so plesala, spet druge so pele in zganjale nešteto vragolij, samo da bi razveselile poglavarjevega sina. Nosile so mu čudovita darila, ki so jih same pripravljale. Tekmovale so med seboj, katera bo prinesla lepše in bogatejše darilo. Vendar nobena mu še vedno ni mogla odpreti srca.
Ko je skoraj zmanjkalo vseh deklet, je skoraj čisto med zadnjimi, takrat ko so bili pobrani vsi stroki kakavovca iz vitkih visokih dreves, takrat, ko so se zeleni stroki že zdavnaj obarvali v oranžne, in ko so bila oluščena vsa kakavova zrna, mlado dekle odpravilo na pot, da poglavarju nese v dar in v pokušino kakavova zrna, ki so zrasla na njenih kakavovcih. Nekaj zrn je namočila v vodo, jih olupila, posušila, nato pa s spoštovanjem do pridelka, ki ji ga je namenia narava, v kamniti posodi s kamnom zdrobila v prah, ki ga je sresla v čudovito skodelico in iz tega čudovitega prahu pripravila pijačo. Nato je kot zemlja temno pijačo odnesla poglavarju in njegovi družini. ....
Konec verjetno poznate. Poglavar in njegov sin sta spila kakav. Ko je ta čudovita pijača pričela potovanje v vsak delček telesa, se je božanski občutek dotaknil tudi poglavarjevega sina. Ta je končno začutil svoje srce polno ljubezni in radost je zajela celotno vas. Gospodarjev sin se je poročil s kakavovim dekletom. Po vasi pa so zadoneli čudovitih bobnov, ki so naznanjali praznovanje novega....
Da ponovno obudimo to zgodbo, smo tokratno druženje, ki poteka vsak prvi petek v mesecu namenili kakavovemu obredu.
Z nami bosta odlična bobnarja Žiga Šercer in Nina Orlič.
Tudi vi se lahko pridružite in prinesete svoje bobne in ostala glasbila.
S seboj si prinesite steklenico za vodo in tudi vse kar potrebujete za udobno ležišce (ležalka, odeja, blazina) saj vas bom popeljala v čudovito potovanje v čisto neko novo dimenzijo, da prebudite tisto, kar že dolgo spi v vas.
Z obredom pričnemo ob 19 uri pa vse do poznih ur... naj se vam ne mudi domov.
Prispevek 33 eur
Pridružite se nam lahko kdorkoli do zasedenosti mest.
Število mest je omejeno, zato so prijave obvezne.
Vsi udeleženci ceremonije prejmejo tudi darilo.
Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi se z veseljem družili z našimi PEH praktiki.
_________________________________________________
Za praktike, ki pridejo na izmenjave
pričnemo ob 17 uri - 18:30
Vsi, ki bi prišli na izmenjave, še dodatno potrdite prisotnost .
S tem bomo z lahkoto organizirali in izpeljali izmenjave v predvidenem času in nadaljevali našo ceremonijo.
Se vidimo...
Karmen Matičič Galia