Nekateri smo pač izbrani. Ne po svoji volji. Vsaj ne da bi se zavedali. Namreč po volji tistih, ki postavljajo in kreirajo božansko matriko življenja, kjer so zapisani vsi naši programi, ki vodijo naše življenje.
Verjetno sem si že kot duša izbrala svoje poslanstvo na Zemlji v tem življenju. Kar te naučijo v klasičnih zemeljskih šolah izgubi svoj pomen, ko prične življenje s svojimi lekcijami in treningi vladati tvojemu življenju. Ko se še niti zavedaš ne kdo in kaj v resnici sploh si, ko najbolj zaupaš tistemu kar ti povejo drugi, ko vdano slediš kolektivni zavesti.... pride trenutek, ko ti vzamejo vse kar imaš rad. Vse iluzije v katere verjameš, te popolnoma poteptajo, vržejo v brezno. In ko prideš do najbolj temnih trenutkov svojega življenja, ko se dobesedno srečaš s temo, takrat ti nek notranji glas zašepeta; " Dotakni se najglobljega dna, vzemi zalet, široko razpri krila in poleti. Leti in leti... In leti tako dolgo, da boš začutila svojo notranjo moč, tako dolgo, da se boš dotaknila neba... zvezd, sonca... Tako dolgo, da boš prepoznala svetlobo v temi, ju povezala in postavila popolno ravnovesje med njima. In v vsakem trenutku preteklega življenja našla pozitiven namen. Kajti vsaka stvar in vsaka situacija se zgodi zgolj z določenim namenom. In vsak situacija ima poseben smisel.
